Draga ženska,

le počasi in z veliko stopicljanja na mestu spoznavam, da je ustvarjanje veliko močnejša sila kot bojevanje. Pa vendar … Patriarhalno načelo nas že tisočletja sili v neprestan boj in gradi svet, v katerem zate premnogokrat ni bilo prostora, da bi vzplamtela v vsej svoji moči in lepoti. Ker se moraš velikokrat in z vsemi kremplji boriti samo za tisti minimum človeku dostojnega življenja.

Pa vendar … Ti si ta, ki je zmožna ustvariti življenje. Včasih se sprašujem, če se te zaradi te silne moči, s katero je prežeto tvoje delovanje ves čas, tudi če dejansko nikoli ne rodiš, moški tako bojijo, da te morajo že od nekdaj na različne načine zatirati in obvladovati.

Pa vendar … kakor se rado zgodi zatiranim, postaneš včasih sama sebi največja mučiteljica. Tlačiš svojo jezo, kadar bi najraje kričala, samo zato, ker so te učili, da moraš biti vedno prijazna in nasmejana. Pretvarjaš se, da si bolj neumna in nebogljena kot v resnici, samo zato, da se moški ne bi počutil ogroženega. V zvezah sklepaš gnile kompromise, ki ti jemljejo življenjsko silo, samo zato, ker v tem svetu težko preživiš sama. Tako dom včasih postane zate najbolj nevarno mesto, pa še vedno molčiš in se pretvarjaš, da je vse v redu, tudi za ceno življenja.

Pa vendar … končno je prišel čas razkrivanja. Glasno si se začela upirati zlorabam in nasilju nad sabo, ki so v tem svetu tako samoumevni. Tvoji odmevi kotalijo kamenčke, kamenčki sprožajo plazove, in to je le začetek. Ker ti boš spodbudila, da bodo začele odpadati plasti pretvarjanja, razpadati zakoreninjeni odnosi moči in nadvladovanja.

Dragi moški,

ne boj se. Pravzaprav ni treba nikogar zatirati, obvladovati, nebo nam ne bo padlo na glavo, če za trenutek popustiš in pokažeš svojo občutljivo stran. Z nasiljem kažeš le svoj strah in nemoč, jemlješ svobodo sebi in drugim.

Pa vendar … poišči svojo pravo moč, ki ti bo pomagala sprejeti spremembe, ki se že dogajajo. Prava moč se pokaže v dopuščanju ranljivosti, so vedno govorili modri ljudje.

Neguj svojo odločnost, uporabi jo v podporo ženski, a ta naj ne bo vsiljiva in pokroviteljska, temveč nežna in spodbujajoča. Razmisli o pravem pomenu besede gentleman – nežen moški. Delaj na sebi, spregovori o svojih dvomih, strahovih, občutkih, s tem ne kažeš svoje šibkosti, ampak zavedanje.

Cenjeni človek,

ljudje, ki prihajajo iz nasilnih družin, kjer so bili že od otroštva vajeni le konfliktov in travm, brez čutenja ljubezen in topline, takšne odnose (zavedno in nezavedno) gradijo okrog sebe tudi v odraslem življenju. Ker je to edino, kar poznajo. To znano »varnost«, ki je v resnici njihova najhujša »nevarnost« in jih na koncu lahko tudi ubije, vzdržujejo le zato, ker je človeku nekaj najbolj zastrašujočega stopiti v neznano, porušiti stare vzorce delovanja.

Sistem, ki smo ga zgradili in v svojem bistvu temelji na tradicionalnih vlogah žensk in moških, nam, čeprav poznan in zato »varen«, v resnici predstavlja največjo nevarnost. Samim sebi in vsemu živemu, kar nas obdaja. Zato je zbrati pogum in stopiti korak v neznano to pot bolj varno kot vztrajati pri starem. In naj ta pot ne bo več asfaltirana z bojem in nadvlado, temveč posejana z ustvarjanjem in medsebojno podporo.

Z vsem dolžnim spoštovanjem, za kraljice in kralje ulice Luna J. Šribar ob podpori Matica Munca pri pismu moškim.

Uvodnik v Kraljih ulice, marec 2018