Disertacija je nastala na podlagi intenzivne enoletne avto-etnografske raziskave in spremljanja skupnosti, ki smo jo skupaj z brezdomnimi ljudmi začeli vzpostavljati leta 2010. Še vedno je delujoča in se razvija kot prva tovrstna zadruga v Sloveniji, socialno podjetje, poznano kot “Stara roba, nova raba”. Poleg enoletnega spremljanja raziskava odraža tudi mojo lastno vključenost v obravnavano skupnost med leti 2010 in 2016, kjer sem imela različne vloge (raziskovalka, udeleženka v delavnem procesu, soustanoviteljica zadruge). V skupnosti so spontano, kar sem začela ob študijskem spremljanju naše izkušnje reflektirati za nazaj, vznikali in se razvijali elementi, ki spominjajo na glavne paradigme ekonomije daru, kot so jo predstavljali antropološki klasiki, začenši z Marcel Maussom in Bronislawom Malinowskim. Moje delo je bilo usmerjeno v raziskovanje, na kakšen način je mogoče vzpostavljati mikroskupnosti, ki temeljijo na paradigmi daru znotraj dominatnega kapitalističnega sistema. Zanimalo me je, kakšni pritiski in omejitve se pri tem pojavljajo in kako se lahko omenjene skupnosti polnomočijo za svoj avtonomen razvoj.
V prvem delu naloge postavim teoretski okvir za analizo raziskovalnega spremljanja v navedeni skupnosti. Izhajala sem iz koncepta menjave kot temelja naših družbenoekonomskih sistemov, ki oblikuje tako medčloveške odnose kot tudi vpliva na družbeno življenje stvari v določenem sistemu. Okoli samega koncepta menjave so se tako s strani antropologije kot ekonomije spletli različni miti. Prav tako je na mitih, zakoreninjenih že v klasični ekonomski teoriji, utemeljen kapitalistični ekonomski sistem. Ekonomija naj bi svet opisovala takšen, kot je, v resnici pa je daleč od objektivnosti, kar prikazujem skozi razgradnjo temeljnih ekonomskih mitov – mit razvoja menjave, mit o nevidni roki trga, poblagovljenju, ustvarjanje lažnih potreb, mit o nuji nenehnega razvoja ….
V drugi polovici dela skozi primer razvijanja skupnostne ekonomije analiziram mehanizme utrjevanja ekonomije daru znotraj kapitalizma. Obravnavana in njej sorodne skupnosti sicer razvijajo svoj mikro-sistem menjave, vendar je jasno, da ne delujejo neodvisno od dominantnega sistema. Soočajo se z njegovimi vplivi na notranje delovanje in povezovanje s širšo družbo. Skozi delo ugotavljam, kateri so tisti mehanizmi skupnostne ekonomije (socialni, ekonomski, organizacijski, psihološki), ki omogočajo, da se lahko odrinjeni ljudje z uporabo virov, ki jih sistem zametuje, povežejo in deloma celo zoperstavijo kapitalističnim strukturam. Na podlagi spremljanega primera se je pokazalo, da imajo dobrine lahko veliko moč družbenega vključevanja. V doktorskem delu torej analiziram načine, kako lahko marginalizirani ljudje skozi svoje delovanje znova vzpostavijo avtonomijo in dostojanstvo, ne le za svoje preživetje, temveč tudi za skupno dobro.
Celotno delo je dostopno tule.