Prigode mladega Jonatana in babi Zolde 2024
Zabavne prigode Jonatana in njegove babi Zolde so nastale na povabilo Umanotere, ker so želeli na poljuden način bralcem in bralkam približati naše življenje na planetu Zemlja po letu 2050. Povabila in pisateljskega izziva sem bila nadvse vesela, saj česa takšnega še nisem počela. Za ta namen sem brž izumila novo literarno zvrst »strokovno zgodbarjenje« in se lotila dela.
Če vas zanima, kako se je neustavljiva Zolda skušala zaposliti v cirkusu, kako sta z Jonom izvedla akcijo reševanja žab, kako je Zolda izumila malo ljubezensko elektrarno, kako je rešila Večno hosto in Škratoznalce … potem ste med pravimi stranmi.
Pridružite se ne povsem običajni babici in njenemu vnuku, ki ji brez zadržkov sledi.
Grizolda in Maček 2022
Morda se zdi življenje male Else z ignorantskim očetom med stenami kletnega stanovanja precej neobetavno. A vam iz prve zagotavljam, da ni tako. Vlažni plesnivi madeži na steni se s pomočjo njenega čopiča spreminjajo v zlatokrilega krivokljuna, mančkine, zverklje, neskončno staro bukev, biserne potoke … vse dokler pred nami ne zraste čarobni Gozd. Elsa se s svojim prijateljem Rolandom in čopičem v roki lahko zoperstavi učiteljici Fridi Maron, Rolandovim staršem, očetovi pijanski druščini … dokler ne naleti na kraljico Groznico. Kaj pa potem?
Če bi vse male junake, junakinje in bitja čarobnega Gozda povabili domov, lahko knjigo naročite tule.
Ilustracija naslovnice: Peter Škerl
Konstrukt, d. b. o. 2020
Luna Jurančič Šribar je mlajša avtorica sodobne slovenske literature, vendar je njena pisava zelo značilna in prepoznavna že od vsega začetka.
V prvi kratkoprozni zbirki Konstrukt, d. b. o., se Jurančič Šribar predstavi kot pisateljica s kar najširšim razponom upovedovanja zgodb, s katerim še kako upraviči sam naslov, kajti zgodbe izkazujejo spretno konstruiranje ne glede na zvrst. (I)zbrane zgodbe so razdeljene na štiri sklope s podnaslovi: Po domače, Spolzke, Smrtno resne in Onkraj. Opisali bi jih lahko kot pripovedi o domač(n)ih zagatah, ki se preko erosa in tanatosa prelevijo v fantastiko. Že pri uvodnih zgodbah bralke in bralci dobimo občutek, da smo vstopili vanje zelo neposredno, da nismo le zunanje opazovalke ali opazovalci, ampak smo v samo dogajanje skorajda izkustveno vpleteni.
Pri skoraj vseh zgodbah je v ospredju avtoričina subtilna šaljivost, ki je odsev zgodbarske spretnosti ter veščega krmarjenja med domišljijo in navideznim vsakdanom. Zaradi dobro zasnovanega in vešče izpeljanega literarnega konstrukta pa zgodbam verjamemo, tudi ko se v njih zabrišejo logične in izkustvene meje med fantastiko in stvarnostjo.
Iz spremne besede Suzane Tratnik
Konstrukt, d. b. o. (družba brez odgovornosti) (Litera 2020) lahko naročite tule.
Starinarnica Prvenec, 2018
Starinarnica (Mladinska knjiga 2018) je fikcijski roman. Med pisanjem ni bila poškodovana nobena žival. Samo nekaj ljudi je bilo ogorčenih.
Popotnica za bralno popotovanje: V starem delu mesta, na prijetni, gosto prehodni ulici, stoji starinarnica. Kdor vstopi, kaj kmalu ugotovi, da ne gre za povsem običajno starinarnico. Njen lastnik, gospod Sensa, svojih dragocenosti ne prodaja, ampak skrbi, da krožijo po drugačnih pravilih. Skupaj s stvarmi se na nove lastnike prenašajo tudi zgodbe in čustva prejšnjih lastnikov, na ta način se z nevidnimi nitmi nepričakovano prepletajo in zapletajo človeške usode. Nasproti starinarnice je frizerski salon, v katerem frizerka Mila poleg urejanja pričesk skrbi tudi za urejanje problemov svojih strank. Za vsakodnevno popestritev pa poskrbi starinarjeva mlada in samosvoja pomočnica Ninočka, katere največja strast je brskanje po kosovcih. Idila se razblini, ko na prizorišče stopi premožen zbiralec umetnin Ilija, ki je v življenju vajen kupiti, karkoli že se mu zahoče. Temu navkljub pa vse stvari ne morejo zapolniti praznine v njem. A vendar mu dišavnica iz starinarnice gospoda Sense prebudi močna, doslej še neznana občutja. Odločen jo je dobiti za vsako ceno, a dišavnica običajne cene pač nima …
Starinarnico lahko naročite tule.
Barva daru 2016
Disertacija je nastala na podlagi intenzivne enoletne avto-etnografske raziskave in spremljanja skupnosti, ki smo jo skupaj z brezdomnimi ljudmi začeli vzpostavljati leta 2010. Še vedno je delujoča in se razvija kot prva tovrstna zadruga v Sloveniji, socialno podjetje, poznano kot “Stara roba, nova raba”. Poleg enoletnega spremljanja raziskava odraža tudi mojo lastno vključenost v obravnavano skupnost med leti 2010 in 2016, kjer sem imela različne vloge (raziskovalka, udeleženka v delavnem procesu, soustanoviteljica zadruge). V skupnosti so spontano, kar sem začela ob študijskem spremljanju naše izkušnje reflektirati za nazaj, vznikali in se razvijali elementi, ki spominjajo na glavne paradigme ekonomije daru, kot so jo predstavljali antropološki klasiki, začenši z Marcel Maussom in Bronislawom Malinowskim. Moje delo je bilo usmerjeno v raziskovanje, na kakšen način je mogoče vzpostavljati mikroskupnosti, ki temeljijo na paradigmi daru znotraj dominatnega kapitalističnega sistema. Zanimalo me je, kakšni pritiski in omejitve se pri tem pojavljajo in kako se lahko omenjene skupnosti polnomočijo za svoj avtonomen razvoj.
V prvem delu naloge postavim teoretski okvir za analizo raziskovalnega spremljanja v navedeni skupnosti. Izhajala sem iz koncepta menjave kot temelja naših družbenoekonomskih sistemov, ki oblikuje tako medčloveške odnose kot tudi vpliva na družbeno življenje stvari v določenem sistemu. Okoli samega koncepta menjave so se tako s strani antropologije kot ekonomije spletli različni miti. Prav tako je na mitih, zakoreninjenih že v klasični ekonomski teoriji, utemeljen kapitalistični ekonomski sistem. Ekonomija naj bi svet opisovala takšen, kot je, v resnici pa je daleč od objektivnosti, kar prikazujem skozi razgradnjo temeljnih ekonomskih mitov – mit razvoja menjave, mit o nevidni roki trga, poblagovljenju, ustvarjanje lažnih potreb, mit o nuji nenehnega razvoja ….
V drugi polovici dela skozi primer razvijanja skupnostne ekonomije analiziram mehanizme utrjevanja ekonomije daru znotraj kapitalizma. Obravnavana in njej sorodne skupnosti sicer razvijajo svoj mikro-sistem menjave, vendar je jasno, da ne delujejo neodvisno od dominantnega sistema. Soočajo se z njegovimi vplivi na notranje delovanje in povezovanje s širšo družbo. Skozi delo ugotavljam, kateri so tisti mehanizmi skupnostne ekonomije (socialni, ekonomski, organizacijski, psihološki), ki omogočajo, da se lahko odrinjeni ljudje z uporabo virov, ki jih sistem zametuje, povežejo in deloma celo zoperstavijo kapitalističnim strukturam. Na podlagi spremljanega primera se je pokazalo, da imajo dobrine lahko veliko moč družbenega vključevanja. V doktorskem delu torej analiziram načine, kako lahko marginalizirani ljudje skozi svoje delovanje znova vzpostavijo avtonomijo in dostojanstvo, ne le za svoje preživetje, temveč tudi za skupno dobro.
Celotno delo je dostopno tule.
Delo na robu 2011
V strokovni publikaciji Delo na robu (Kralji ulice 2011), napisani v soavtorstvu z Moniko Cerar, so zajete izkušnje razvoja prve slovenske posredovalnice rabljenih predmetov namenjene zaposlovanju brezdomnih ljudi. Posredovalnica je nastala v okviru Društva za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice in se z leti preoblikovala v samostojno socialno podjetje, zadrugo Stara roba, nova raba. Je primer dobre prakse, kako lahko družbeno odrinjeni ljudje z uporabo zavrženih virov naredijo nekaj zase in za širšo skupnost in pri tem delujejo socialno in okoljsko usmerjeno. Publikacija je zanimiva za vse, ki delujejo na področju ustvarjanja inovativnih zaposlitvenih možnosti in na polju skupnostne ekonomije.
Dostopno tule.
Nedokončana zgodba 2007
Nedokončana zgodba: Zakaj so stavkali novinarji (Vitrum 2007) je literarizirana dokumentarna publikacija, ki odstira plasti splošne slovenske novinarske stavke oktobra 2004. Organizirana je bila s strani Sindikata novinarjev Slovenije (SNS), uperjena pa proti Gospodarski zbornici Slovenije oziroma njenemu Združenju za tisk in medije. Leta 1991 so si novinarji izborili samostojno kolektivno pogodbo za poklicne novinarje (KPPN), ki so jo na strani delodajalcev podpisali Združenje za tisk, Združenje radijskih postaj Slovenije in Svet RTV Slovenija. Na delojemalski strani pa je pogodbo v imenu novinarjev podpisal tedanji predsednik SNS. Skladno s spreminjanjem gospodarskih in družbenih razmer naj bi teklo tudi dogovarjanje glede spreminjanja KPPN, vendar predstavniki delodajalcev in delojemalcev sporazuma nikakor niso mogli doseči. Po nekaj letih neuspešnega dopisovanja in sestankovanja je Gospodarska zbornica leta 1998 odstopila od pogodbe, po mnenju predstavnikov SNS pa odstop ni bil izpeljan v skladu z določili pogodbe, zato ga niso priznali … Dogovarjanje se je ustavilo na mrtvi točki vse do leta 2002, ko se je Sindikat novinarjev odločil rešiti pat položaj, ki je nastal z Gospodarsko zbornico; zadeve so se zaostrile in kasneje pripeljale do stavke. Publikacija je bila napisana na podlagi intervjujev z glavnimi protagonisti stavke, predstavniki novinarjev, novinarji in novinarkami, predstavniki delodajalcev in člani upravnih odborov medijskih hiš. V njej je zbrana tudi pomembnejša dokumentacija dopisovanja med Sindikatom novinarjev in Gospodarsko zbornico od leta 1992 do 2004. Celotna zgodba prikazuje, kako se je po korakih drobil pravni položaj novinarskega poklica, kar je med drugim pripeljalo do današnjih razmer, ki ne omogočajo več kakovostnega in neodvisnega novinarskega dela.
Iz intervjujev:
»Včasih imam tako beden občutek, da so naši članki samo še kulisa za prodajo oglasov.«
Ranka Ivelja, novinarka Dnevnika
»Jaz sem odgovorni urednik in sem del menedžmenta.«
Peter Frankl, odgovorni urednik Financ
Nedokončano zgodbo je mogoče naročiti tukaj.