Med kovanjem besed v iskanju zlata

Iz niča (vsaj navideznega) izpod peresa pred mano vznikajo vsi ti nenavadni liki, njihova zgodovina, družinska ozadja, posebnosti, zapleteni odnosi med njimi, prostori, po katerih pohajajo. Vzamem nov list (dejansko odprem nov dokument, prispodobo lista in peresa bomo uporabili zavoljo ohranjanja romantično-nostalgičnega občutja pisateljevanja), kjer zasnujem vse detajlne podrobnosti; sinje-modra barva oči, na levi strani glave štrleč šop las, nevrotično mežikanje z desnim očesom, stalna uporaba določene kletvice, sposobnost letenja le ob lihih dneh meseca … Zavem se, da potrebujem še en list, saj bo zgodba potekala v fantastičnem in stvarnem svetu. Rabim tabelo, kjer bom lahko vzporejala glavno dogajanje obeh zgodb. In potem, če se mi slučajno ustavi, na plan potegnem še svojo najljubšo beležko, ki mora biti pri roki vsakič, ko se lotim nove zgodbe. Beležka »zavrženih junakov«. Tu se gnetejo vsi tisti nesrečniki in nesrečnice, ki so izpadli v prejšnjem krogu pisanja in se lahko tako vedno nadejajo, da se bodo slej ko prej znašli v povsem drugem svetu. Na tej stopnji se včasih prav zares počutim obrtniško. In všeč mi je tako. Postopek je bolj ali manj dodelan, izklesana tvarina postaja vse bolj oprijemljiva. Dogaja se, preden protagonisti vzamejo stvari v svoje roke, to pa je že druga plat zgodbe in veliko bolj negotov teren.
A vrnimo se k obrtniškemu delu. Kovanje rim je znana besedna zveza. Kovanje besed, skovanke. Kovači, kovači …, kaj že!? Le kako se kovanje povezuje z umetnostjo? Se. Tudi tu jezik, če sledimo izvoru, označuje tradicijo, v njem so zakodirana tisočletja izkušenj, tako objektivne stvarnosti kot tudi subjektivnih doživljanj. Marsikateri kovač v srednjem veku in prej ni bil le obrtnik. Bil je tudi alkimist. Žarenje njegovega ognja in udarci njegovega kladiva niso preoblikovali le kovin, spreminjali njihovega agregatnega stanja, ustvarjali kovinskih zmesi z novimi lastnostmi. Sposoben je bil tudi vstopanja v nevidne svetove, preoblikovanja svojega notranjega sveta, kar se je potem odražalo tudi v stvarnem svetu.
Nadaljujemo na Vrabcu Anarhistu.
