Pisateljica – to nenavadno, pravljično bitje

Opazujem, kako odpada moja stara koža in kako se korak za korakom, včasih opotekajoče, a vztrajno, levim v neko drugačno bitje. Dogaja se že nekaj let, odkar sem se v sebi trdno zavezala besedi in tudi stopila na pot pisateljevanja. Postajam …, naj se sliši sprano, a še kako drži, odkar ustvarjam, postajam bolj »jaz«. Bližje svoji biti.

Najprej sem verjela, kar pač govorijo za pisateljice in pisatelje. Mi smo tisti, ki obvladujemo besedo, se z njo igramo, ustvarjamo nove svetove. Do neke mere drži, a vse bolj dojemam, da so spremembe globlje, saj delujejo tudi povratno. Beseda je ta, ki v temelju spreminja mene in moja doživljanja, kar pa se potem odraža tudi v stvarnem svetu. In tako moč besede, ki so se je v nekih davnih časih še kako zavedali, spoznavam na lastni koži. Spomnim se na alkimistični proces: ko učenka spreminja snov, snov spreminja učenko.

Pripovedujem dalje?

Prispevek je objavljen v Tedniku PEN.

Foto: Janez Marolt