Wake me up when September ends (Zbudi me ob koncu septembra)

»Dej, naj nekdo že enkrat zbudi tega tipa od Green Dayjev,« je zadnjič rekel špiker na radiu, ko je najbrž že n-tič odvrtel njihov »septembrski« komad.

Jaz pa ne pravim, da je treba tipa od Green Dayjev buditi, pa tudi mi lahko še naprej sanjamo. Iz take smo snovi kot sanje, je eden najlepših citatov iz Shakespearovega Viharja. Pravim le, da bi se v navidezno trdnem, racionalno naravnanem svetu lahko zavedali, da ne sanjamo le ponoči.

In kakšne so vaše sanje v tem svetu, kjer še iz dežele sanj izganjajo svoje sanjače?* Ali sploh še lahko sanjamo svoje sanje ali se sanje nekoga drugega v resnici spreminjajo v našo moro? Če nam je peščica ljudi nasanjala svet po svoji lastni podobi in v svoje koristi, ga spremenila v trd boj za preživetje, kjer večina pobira le drobtinice, je to lahko naredila predvsem zato, ker nas je ujela s svojim dreamcatcherjem.

Ker ta peščica, ki skozi zgodovinska obdobja popolnoma brez domišljije ponavlja ene in iste sanje materialnega hlepenja in brezsrčni sužnjelastniški prijemi (vsaj množično) niso več mogoči, so s svojim lovilcem sanj za nas nalovili varljive podobe. Podobe, ki nas silijo, da nenadzorovano počnemo stvari, pa pravzaprav ne vemo, čemu. Ne zavedamo se lažnega blišča vseh teh podob površinskosti brez vsebine. Pozabljamo, kako kratkotrajne in nepotrebne so. Sanjska mašinerija jih ustvarja vse hitreje, zato smo dan za dan ujeti v neukrotljivo naglico, čeprav nam niti najmanj ni jasno, kaj nas tako poblaznelo priganja in kaj bi se sploh zgodilo, če bi sestopili. Okrog nas pa je ves čas toliko neomejene izbire podob, ki zamegljujejo dejstvo, kako prekleto omejeni smo. Ničkolikokrat se dozdeva, da so njihove sanjske mreže neuničljive, razpredene premočno in preširoko, da je naša ujetost v tuje sanje neizbežna. Pa je res?

Ne bomo vam prodajali nasvetov, da je z močjo volje mogoče doseči vse. Ker sila na silo lahko ustvari le še več sile, povejo modri ljudje. Preostane pa nam nekaj bolj prefi njenega. Lucidno sanjanje. Gre za tiste vrste sanje, ko se zavemo, da sanjamo, na naslednji stopnji pa pridobimo tudi določen nadzor nad tem. Lahko sprejemamo odločitve in do določene mere upravljamo s sanjami. Tibetanci so denimo stoletja nazaj izpopolnili način za ohranjanje zavedanja o vsem poteku sanjanja in tako dosegli veliko razumevanje samih sebe.

Če bi zapisala, da so ljudje v našem uredništvu in na kraljevem društvu začeli lucidno sanjati in se zavedati sanj, ki so jim vsiljene od zunaj, bi to sklenila moja romantična narava. Prav nič pretirano pa ne bo zapisati, da so mnogi izmed njih veliko bliže lucidnim sanjavcem in sanjavkam kot pa marsikateri prenapetež, ki robotizirano prodaja in kupuje tuje sanje.

* Bela hiša je lani ukinila program, ki je varoval pred izgonom otroke nedokumentiranih priseljencev v ZDA. Ti otroci in mladi so znani pod nazivom »sanjači«.

Uvodnik v Kraljih ulice, september 2018